Select Page

PROJEKTI IN AKCIJE

  1. SŠSZ –SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE

Naša šola je že od leta 2009 vključena v evropski projekt Šolska shema, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU. Učencem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave. Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu. vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.

Vsem učencem od 1. do 9. razreda brezplačno enkrat tedensko ponudimo obrok sadja ali zelenjave. Sadje je ponujeno med odmori v jedilnici šole ob torkih ali sredah, poleg redne prehrane.

Povod za EU ŠS
Poraba sadja in zelenjave pri otrocih EU pada in je v veliki večini držav članic pod priporočenim dnevnim vnosom 400 g sadja in zelenjave na dan.

Namen

  • Povečati nizko porabo sadja in zelenjave pri otrocih.
  • Zmanjšati število otrok s prekomerno težo.
  • Zmanjšati tveganje za nastanek bolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak …).

Viri financiranja
75%  EU in 25%  Republika Slovenija (MKO)

 

  1. SPODBUJANJE ZDRAVEGA NAČINA PREHRANJEVANJA

Zdrava prehrana vključuje več vidikov prehranjevanja. Zelo pomembno je število obrokov. Najbolje je zaužiti pet obrokov dnevno. Količina hrane naj bo primerna naši telesni aktivnosti. Preprosto povedano; pojejmo toliko, kolikor porabimo.

Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Da bo zaužita hrana res v korist in bo krepila naše zdravje, so potrebni: umirjenost, urejeno okolje, ustrezna drža za mizo, razpoloženje pri mizi. Hrano dobro prežvečimo, kajti na ta način se bo hrana lahko prebavila in izkoristila.

Zdrava prehrana pomeni izbrati zdrava živila, jih pojesti primerno količino in ob pravem času, na umirjen način.

Priporočeno je zaužiti 4 – 5 obrokov na dan.
Zajtrk pokriva 20%, dopoldanska malica 15 %, kosilo 35 %, popoldanska malica 10 % in večerja 20% dnevne potrebe po hrani.
55 % energije pridobimo iz ogljikovih hidratov, 30 % iz maščob in 15 % iz beljakovin.

Učence spodbujamo, da nosijo s seboj bidone z vodo, ki je najpomembnejši in najbolj zdrav vir hidracije. Pitna voda je dosegljiva tudi v razredih, med malico pa jim je na voljo čaj.

Ob koncu leta med učenci izvedemo anketo, v kateri jih povprašamo, kako so zadovoljni s šolsko prehrano. Na ta način  jih spodbujamo tudi k razmišljanju o novih jedeh.

Prisotnost učiteljev pri malici in kosilu v jedilnici omogoča ozaveščanje in spodbujanje kulturnega in mirnega uživanja obrokov. Učencem omogočamo izbiro jedi in količin, s čimer stremimo k uživanju celotnega obroka in zmanjševanju bioloških odpadkov.

 

  1. BREZ ČEBEL NI ŽIVLJENJA – 20. MAJ, SVETOVNI DAN ČEBEL

Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. 

Na naši šoli ob svetovnem dnevu čebel pripravljamo različne delavnice, saj se zavedamo, da so čebele pomemben del našega bivanja. Tedaj se spomnimo pomembnosti obstoja čebel, ki nam dajo tekoče zlato – med in poskrbijo za opraševanje rastlin. Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. 

 

  1. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK – 3. petek v novembru

Na naši šoli vsako leto (3. petek v novembru) s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk obeležimo pomembnost rednega zajtrkovanja. Ta dan sovpada tudi z dnevom slovenske hrane, ko se spomnimo na to, kako pomembno je izbirati lokalno hrano, pridelano v bližini doma.

Zdrav zajtrk vsebuje polnovredno žitno živilo (polnozrnati kruh, kaše, žita …) in beljakovinsko živilo (mleko, sir in ostali mlečni izdelki, mesni izdelki z manj maščobe …) Taka kombinacija živil poskrbi za počasnejši dvig glukoze v krvi, kar vpliva na boljše splošno počutje, pomnjenje, razmišljanje in pa večjo pozornost. Prav tako kvalitetno redno zajtrkovanje poskrbi za naše energijske potrebe, ki jih potrebujemo za fizično in psihično delovanje telesa.

Če zajtrku dodamo še sadje, 100% naravni sok ali kos zelenjave (solata, korenček, paprika, vejica peteršilja …), telesu še dodatno priskrbimo esencialne hranilne snovi, kot so: vitamini, minerali, antioksidanti, encimi, vlaknine …

Živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk so: kruh, med, maslo, jabolko in mleko. Najbolje je, da so živila pridelana lokalno iz naše bližine (z oznako bio ali eko), saj tako ohranijo svojo hranilno vrednost in kakovost.

 

  1. HRANA NI ZA TJAVENDAN

V Sloveniji smo leta 2020 zavrgli približno 143 570 ton odpadne hrane (ali povprečno 68kg na prebivalca – kar je 1kg več kot leta 2019), od tega polovico v gospodinjstvih. Po oceni naj bi bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom ter z nekaj iznajdljivosti zmanjšali ali preprečili.

Naša šola se v okviru Ekošole tudi v letošnjem šolskem letu vključuje v projekt Hrana ni za tjavendan, ki poteka na slovenski dan Dan brez zavržene hrane, 24. aprila.

S projektom spodbujamo učence, zaposlene in starše k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih problemih, povezanih z zavrženo hrano.
Hrana, ki jo zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravno bogastvo. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov čim manj – tudi na področju prehrane.

povezava na video: 24.4. slovenski dan brez zavržene hrane

Cilji projekta

  • Zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene hrane doma in v šoli.
  • Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov (kuharski mojster ni tisti, ki dobro kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in porabi vse sestavine).
  • Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).
  • Povečati zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano.
  • Izobraževati o odgovornem ravnanju s hrano in zavrženo hrano.

Na šoli izvajamo različne aktivnosti in delavnice na temo zmanjševanja zavržene hrane, s katerimi iščemo uporabne rešitve na sistemski in ozaveščevalni ravni.

 

Akcija »Pladenj urejen za dober namen«

V okviru projekta Ekošole – Hrana ni za tjavendan izvajamo akcijo »Pladenj urejen za dober namen«. Akcija spodbuja učence, da skrbijo za urejenost pladnjev po malici. To pomeni, da ločijo čisto hrano od nečiste, s čimer vzpostavimo boljše ločevanje odpadkov, možnost porabe neoporečne hrane, predvsem pa manj odpadne hrane. Vsak mesec prejme razred, ki se v akciji najbolje odreže, priznanje in simbolično nagrado.

 

  1. ZDRAVA ŠOLA

Slovenska mreža zdravih šol je projekt, ki opozarja na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerjena je k razvojnim programom za promocijo zdravja, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja ter duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov.

Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, kasneje so se pridružile še štiri. Od aprila 2019 v Slovenski mreži zdravih šol deluje že 398 ustanov. Že od začetka mrežo  podpirata Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za nacionalno usklajevanje je pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje, območne koordinacije pa so prevzele območne enote NIJZ.

Vrednote Evropske mreže zdravih šol so: enakost, stabilnost, vključevanje, opolnomočenje in akcijska kompetenca ter demokracija.

Ustvarjanje pozitivne šolske klime pomembno vpliva na oblikovanje vrednot pri posamezniku ter na njegove odločitve za vedenje. Obstaja močna povezava med odnosom do šole, učnim uspehom in vedenjem v zvezi z zdravjem. Raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so bolj povezani s šolo, manj pogosto razvijejo tvegano vedenje.

Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa iščemo z različnimi možnostmi. Pomembne so  vsebine zdravja v učnem načrtu, kontinuirano izobraževanja učiteljev, ponudba zdravju naklonjenih dejavnosti na šoli, dobra organizacija, šolska in razredna pravila in seveda tudi kakovostna komunikacija med zaposlenimi, učenci, starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami, ki lahko vplivajo na zdravje.

Na šoli si s pomočjo primernih vsebin in aktivnosti vztrajno prizadevamo za ozaveščanje učencev (ter staršev in zaposlenih) o zdravju. Spodbujamo jih k zdravemu življenjskemu slogu z različnimi dejavnostmi, delavnicami, dnevi dejavnosti, predavanji in aktivnostmi, ki krepijo njihovo zdravje. Naš cilj je razvijati zdrav življenjski slog, pozitivno samopodobo učencev, spoštljive medsebojne odnose in primerno komunikacijo.

Cilji Zdravih šol

  1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k boljšemu življenju v šoli.
    2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
    3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
    4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.
    5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
    6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
    7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo.
    8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
    9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
    10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu.
    11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo na področju zdravja otrok in mladostnikov.
    12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri vključevanju vsebin zdravja v učni načrt.

Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali s ključnimi temami in nalogami:

  • ekološka ozaveščenost, skrb za čisto okolje,
  • zdrava prehrana,
  • gibanje,
  • zdrav način življenja,
  • duševno zdravje,
  • kritično razmišljanje,
  • razvijanje pomembnih vrednot (strpnost, solidarnost …),
  • medgeneracijsko sodelovanje,
  • obeleževanje svetovnih dni,
  • vzgoja in izobraževanje v realnem in digitalnem svetu.

 

  1. ZAJTRK NAŠIH DEDKOV IN BABIC – 2. petek v februarju

V februarju na naši šoli izvedemo projekt, podoben projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Pri Zajtrku naših dedkov in babic se spomnimo tradicije in običajev naših starih staršev. Učence spodbujamo, da svoje stare starše povprašajo o prehranjevalnih navadah iz njihove mladosti in se o razlikah med nekoč in danes pogovarjajo med seboj.

Pripravljen obrok je prijazen tudi do okolja, saj so vsa živila slovenskega porekla, brez dodatkov in brez nepotrebne embalaže.

 

  1. URICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA

Učenci naše šole imajo možnost individualnih svetovanj o zdravi prehrani in prehranjevalnih navadah. Svetovanja se lahko udeležijo skupaj s starši. Vodi jih organizatorka prehrane. Srečanja potekajo na pobudo staršev in so namenjena učencem:

  • s slabimi prehranjevalnimi navadami,
  • z dietno prehrano,
  • s prekomerno telesno težo.
Skip to content

Z nadaljevanjem obiska te spletne strani sprejemate uporabo piškotkov. več informacij

Z namenom zagotavljanja najboljše možne uporabniške izkušnje, so piškotni na tem spletnem mestu vklopljeni. Z nadaljevanjem obiska tega spletnega mesta se strinjate z njihovo uporabo.

Zapri